KNJIŽNICA NEKOČ
Zgodovina ormoške knjižnice sega v drugo polovico 19. stoletja, ko so za ohranitev in uveljavitev slovenskega jezika začeli ustanavljati narodne čitalnice, ki so budile narodno zavest v vseh, tudi v odročnih krajih Slovenije.

Čitalnice so vključevale različno dejavnost: pevske zbore, dramske skupine, pripravljale so proslave in razne slovesnosti, veselice in druga družabna srečanja. V čitalnicah so prebirali časnike in knjige. Nekatere izmed njih so imele tudi knjižnice, med njimi tudi ormoška.

Narodna čitalnica v Ormožu je bila ustanovljena leta 1868, v prostorih ormoške hranilnice. Žal za ormoško čitalnico ni znano, koliko knjig je imela, znan pa je podatek o številu članov iz leta 1884, ko je bilo vanjo včlanjenih 47 oseb, t.i. udov, večinoma doktorjev, odvetnikov, učiteljev, trgovcev, kmetov, obrtnikov in drugih meščanov. Večina jih je bila Ormožanov, nekaj pa tudi iz okoliških krajev.

V obdobju od 1884 do 1899 je Narodna čitalnice delovala v prostorih, ki so bili od leta 1892 v lasti Ormoške posojilnice. Stavbo so zaradi raznih uradov in zavodov, ki so delovali v njej, označevali kot Narodni dom.

Leta 1906 je Čitalnica odprla svoja vrata tudi nečlanom in postala javna ljudska knjižnica.

Kaj se je dogajalo s knjižnico do konca II. svetovne vojne podatkov nimamo, vendar je knjižnica v tem času zagotovo delovala. To potrjujejo tudi leta 1934 izdana Pravila o ormoški čitalnici. V tem času je knjižnični fond obsegal okrog 1.000 izvodov.

Podatki o knjižnici so nam zopet na voljo po II. svetovni vojni. Med vojno se je ohranilo le malo knjig, večino jih je okupator sežgal. Ta skromni fond je leta 1945 prevzela Ljudska knjižnica, ki jo je ustanovil občinski odbor OF. Leta 1951 je knjižnični fond štel 1.209 knjig, knjižnica pa je imela abecedni (imenski) listkovni katalog knjig.

Kaj se je zgodilo s čitalnico po letu 1951 se ne ve, znano pa je, da knjižnice po letu 1955 ni bilo več in jo je bilo potrebno znova ustanoviti. Lastnik knjižnice je postal DPD Svoboda Ormož. Del fonda stare knjižnice so prenesli v novo knjižnico, ki pa ni imela primernih prostorov.

Leta 1958 je knjižnica postala samostojni zavod. Prostore knjižnice so prenovili. Prvi zakon o knjižnicah iz leta 1961 je predpisal, da morajo občine ustanoviti matične knjižnice. Občina je leta 1963 ljudsko knjižnico preimenovala v matično knjižnico občine Ormož. Knjižnica je bila vpisana v register matičnih knjižnic pri republiški matični knjižnici – NUKu. Knjižnica je dobila tudi status za medknjižnično izposojo.

Ob določitvi knjižnice za matično knjižnico se je delo v knjižnici začelo na novo. Z namestitvijo poklicnega knjižničarja je knjižnica začela poslovati več ur na dan.

Leta 1974 je Ljudska knjižnica nehala poslovati kot samostojna ustanova in je bila po zakonu o združenem delu pripojena Delavski univerzi Ormož. Knjižnica je v tem času vodila abecedno – imenski, strokovni in naslovni katalog. Leposlovne knjige so bile ločene po fondu za mladino in odrasle. Člani so imeli prost dostop do knjig. Delo z bralci se je v knjižnici izvajalo v glavnem v zimskem času. Za
najmlajše obiskovalce je knjižnica prirejala ure pravljic. V knjižnici je deloval tudi dramsko – recitatorski krožek, ki so ga vodile dijakinje.

Leta 1982, 25 let po ustanovitvi knjižnice, je imela matična služba organizirano potujočo knjižnico v devetih krajih naše občine. Knjižni fond je obsegal 15.000 knjig, kar pa je za površino prostora 63 m2 bilo veliko premalo. Knjižnica tudi ni imela čitalnice, prav tako pa je imela samo enega zaposlenega.

V letu 1985 je imela knjižnica sedež v prostorih v Vrazovi ulici 12. Dejavnost se je odvijala na 95 m2 površine. Omenjenega leta je prostore prizadela poplava, zato se je knjižnica začasno preselila v prostore Doma kulture v Ormožu, kjer pa je delovala le na 20 m2 površine. Takrat je bilo zaradi poplave uničenih in odpisanih 1.456 knjig, delno poškodovanih 1.371 knjig, vendar so se te še naprej izposojale.

Aprila 1986 se je knjižnica ponovno preselila v nove adaptirane prostore na Vrazovi 12, kjer je razpolagala z 260 m2 površine. V juliju 1986 je bila prvič v svoji zgodovini v celoti opremljena s standardno opremo za knjižnice. Z normalnim delom je začela knjižnica po odprtju septembra 1986. Knjižnica je leta 1992 znova postala samostojni zavod, leta 1994 pa je bila z odlokom ustanovljen javni zavod Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož ali krajše Knjižnica Ormož.

Leta 1995 se je knjižnica preselila v prostore ormoškega gradu, kjer so njeni prostori obsegali 420 m2 površine. V letu 1997 se je površina povečala še za 100 m2, na 520 m2. V letu 2000 je prišlo do prostorske spremembe, ko je v zameno za prostor, v katerem je danes sejna dvorana občinskega sveta, knjižnica dobila prostore v pritličju grada. V gradu je knjižnica domovala do konca leta 2014.